Letos je tudi prvi dopust (konec junija) bil v znamenju 4kolesnika. Za razliko od lani letos sva jahala AC in se po poti spominjala na SYM-a. Velikost, udobnost, hitrost, varnost vse je nekako pozitivno ampak tudi Symček ni bil slab je praktično prenesel vse kot velik brat.
Tudi tokrat nam je družbo delal Dejan s svojim novim CF X8 s tem da je letos vozil 4cikel, lani je nameč pripeljal Accessa na prikolici. Po kratkotrajnih pripravah smo se odpravili v ponedeljek 24.6 po neobetavnem vremenu in že oblečeni za v dež:

Do Dvora je bilo še nekako dalje pa zelo neprijetno. Pralo nas je čedalje bolj močno. Kavica v Big Starju v Kočevju:

Do Gornjeg Jelenja je bilo deževno in grdo vreme povrh pa še hladno, ko smo obrnil navzdol je prenehalo padat in temperatura se je začela dvigovat. Pred mostom na črpalki sem svlekel dežni kombinezon in nadaljeval do Pinezićev v "civilki", Dejan se ni dal motit, mogoče bo še padalo:

Ko smo prispeli smo imeli dela kot da bi v javni pralnici delali. Moja Kolpinova torba ni prenesla toliko dežja in je spustila, vsa roba v njej je bila vlažna. Vse ven na sušenje, zgledal je kot pri ciganih

Sožitje: Japonček(na domači lupini), Kanadčan in Kitajec

Bilo je straha tudi pred neurjem, srečom ni bilo ničesar

Skoraj vsak dan smo bili v Krku

V Baški na obisku pri prijatlju iz enega drugega foruma, družinica je zasedla AC, tale odzadaj je naključno tukaj

Zvečer smo se vglavnem molili v kapelici:

Na povratku iz Baške sem se specijalno za Bertija ustavil na hribu in slikal Korniče

Ker je bilo morje mrzlo in se nama z ženo ne ljubi zmrzovat v vodi sva se raje odločila da zmrzujeva v hribih. Najprej sva se odpeljala na Reko in tam si privoščili kavico, počitek in mal sprehoda po Korzu

Odpeljala sva se u Opatijo, prelepo mondeno mestece ki navdušuje na vsakem koraku

Nekaj kar me je navdušilo v Opatiji (so tudi na Reki) so parkirišča za motorje. Boksi prav zrisani in z stebrički ograjeni ampak 4kolesnik z lahkoto spraviš noter, pa še đabe je...

Tale se je premislila v zadanji moment, ali pa zamujata...

Potem je sledil vspon proti Učki, sicer ne čist na vrh ampak tam do 950 mnv, do Male Učke (odajniki so na 1440 mnv). Odpeljala sva se mal nižje od Moščeničke Drage in skrenila desno v klanec, nekaj asfalta je še bilo pol je bilo konec luštnega, makadam, jarki od deroče vode, tudi blato sem našel, okoli drevesa poškodovana od strel, žive duše nikjer, razen....

...razen v tisti vasici od par hiš, se mi zdi da samo v eni obstaja življenje ker je bilo videt nekaj perila ki se suši in taka vsakdanja krama okoli hiše. Malo naprej sva srečala še veliko stado ovac.

Pogled od zgoraj proti morju, Cres in odzadaj Krk

Spustila sva se iz hriba dol točno pri vhodu v tunel Učka (s Kvarnerske strani), tam sem prišel na hitro cesto (počitek na Vrata Jadrana) in sva zelo"hitro" bila na Viškovem (mestece nad Reko) v naši priljubljeni konobi

Ko sva se podprla, spustila sva se na Reško obvoznico in v hipu bila dol v Bakru. Ob vijuganju v koloni sva prispela nazaj na Krk kjer sva obiskala še prijatelje v kampu Pušča (itak da je dal pit) ter že skoraj ponoči prispela domov.
Sledil je povratek v Slovenijo. Najprej spakiramo:

Tako kot lani v Hreljinu obrnemo desno proti Fužinama, na štreki:

Fužine, vsakič me navdušuje ta gorskokotarska vasica:

Vračali smo se čez mejni prehod pri Bosiljevem oz. Vinica, tam smo se oglasili še pri naših prijatljih v Perudini na deci dobrega, pa še kolega in njegovega vnuka smo mal zdovoljili po 4kolesnikih

In to je to. Naredil okoli 770 km, vglavnem zanimivih. Motorčki so delal še kar (moje je mal nagajal, ampak o tem v temi Moj štirikolesnik). Dopust na morju je minil skoraj brez morja, Kopal sem se prvi dan ko smo prišli, popoldan in to je bilo vse. Morje je bilo vsak dan hladneje tudi ozračje ni bilo ne vem kaj je pa za 4kolesnik bilo odlično.