Tokrat je bil 31.maj 2015. Tudi mi smo se vozili mal po Beli Krajini točneje imeli smo delovno vožnjo pri Iztoku. Dvakrat smo šli po drva ker jih je bilo za pobrat na enem goloseku. Iztokova delovna mašina opravlja fenomenalno posel. Mal za tem se je še oglasil Damijan in Dragica in debatni krožek se je začel (za mizo seveda).
Iztok, hvala za pogostitev in drva!
Včeraj smo se malo odpeljali v Belo Krajino, najprej do Bugija pol še do kopališča v Vinici in naprej do Podzemlja na kosilo kavica je padla pri našemu tankistu IKEju. Vreme je bilo prav lepo za vožnjo, par kapljic dežja nas ni motilo. Ogledali smo si Bugijevega BRP-ja mal smo ga tudi popeljali, tako za pokušino brez čelade . Nekaj slikic tolk da se nekaj scrola:
Tukaj se odvije proti Bugijevi kmetiji
Prihod na Bugijevo dvorišče
Domačin nas je popeljal na kopališče v Vinici
Lep je, nimaš kaj...
Mal smo ga peljali, tolk za občutek. A se sam meni zdi da mu ful paše BRP
Tukaj izgleda vrhunsko,........ker je zraven dveh mačk
Naprej ni več slikic, mal je škropilo in sem Xperijo pospravil in pozabil na njo. Mogoče še Damijan naflika nekaj...!
No pa dejmo!
Prvi dan:
Takoj ko smo uredili formalnosti okrog bivanja in popili pijačo dobrodošlice smo dal 4cikle dol z prevoznih vozil in se pripravili na odhod. Plan je Štanjel, Kobjeglava, Sistiana, Redipuglia. In odrinemo proti Štanjelu. (tisto odzadaj je Yamaha od nekega poba ki je tam hodil na pijačo)
Štanjel
Sovoznice
Majstor fotograf
Otroci so pokazali talent za umetnost. V praznih stavbah so naredili kar izložbo izdelkov ki so jih otroci naredili.
Spet sovoznice
Prihod v Kobjeglavo in znamenita MIPova pršutarna v kateri se sušijo dobrote Celjskih mesnin
V dvorišču restavracija Komel, tukaj smo mal zatrl lakoto
Odrinemo proti Sistiani
Pogled z razgledne točke na plažo..in marino!
Na poti v Redipuglio naletimo na malo nevšečnost
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Redipugli. Imenitno! http://www.burger.si/WWI/Italy/Redipuglia/uvod.html
Na drugi strani ceste pa muzej na odprtem. Težko orožje iz 1. svetovne vojne
Za nazaj v Komen utipkamo najkrajšo pot in na naše veliko presenečanje smo v našem hotelčku za manj kot pol ure, dobrih 20 km.
Tale dec ima rojstni dan, in ker nas je počastil s kosilom v Kobjeglavi smo mi njemu pripravili tortico in penino:
Prvega dneva je konec, samo še postlja!